Pala jek malado thaj patjivlo trajo le Romenge ande Evropa: ROMA PRIDE!
Manifest aus Anlass des Roma Pride Tages am 7. Oktober:
Deutsche Version des Manifests
Te buhljolas pe amende adjes o kino thaj e resignacija, kodja či bi avelas bari čuda. Sar naj le Rom thaj le Sinti već de katar vuni šela berš progonime? Dali ni egzistirin kadala prerasude već vuni šela berš ande but thema thaj ande but diverzni režimura? Naj li o gindo te šaj te normaliziril pe kasavi situacija numa jek bari thaj bišansaki iluzija ?
E sila thaj e zor ande Evropa kontra le Rom dićol kaj si biagorski. Le barijere palaj totalno integracija le Romengi ande la Evropako društvo sikaven pe kadići zurale, kaj dićol, te khonik našti te peravel len.
Ande maškaruni Evropa thaj po Balkano, po eksemplo, egzistiril kasavi gindomaski tradicija, savi kamel te našavel le Romen thaj le Sinton kata sa la publikake thana thaj kamel te del len drom i fizičko. Ande but gava thaj forur kiden le Romen, rigate kata l’ gaže ande kasave regionur, kaj si okružime katar jek zido, kaj naj len paj ando kher, naj len či električno struja thaj naj le čisoski puplikaki griža. Kasave problemur arakhas ka l’ Rom ande Ostrava (Čexo), ando Michalovce, Košice, Prešov thaj ande Svinia (Slovakija) thaj vi ka l’ Roma ando Tarlungeni thaj ando Baia Mare (Rumunija). Ando Baia Mare thode kodola djes le Romen ande purani, demultuni xemijaki fabrika, kaj arakhen pe ži adjes vuče otrovni riskikur. Ande Bulgarija pale egzistirin but foroske getura, kaj organizuisardja e Ataka ando berš 2011 anticiganski protestur kontra le Rom. E ataka si jek partijaki organizacija kataj ekstremno čači rig. Ande biš forur ankerdile demonstracije le vorbenca: «Meripe le Romenge» thaj «Keren sapuj le Romendar!» Ando Ungro ankerdol baro teroro pe l’ Rom kata l’ paramilitarni grupe save aven kataj partija Jobbik. Anda Gyongyospata ther aj vi anda but aver gava dine le Romen drom. Sadajek provocirin kadala grupe le manušen kontra le Rom thaj ankeren zorake atake thaj zorake akcije. Maškar sja kodja formiril le Ungrosko governo butjake lagerja pala l’ Rom, xatam anda o socialno ažutimasko xoxavimos.
Ando Francuzo pale ankerdon le raj deportacije, von traden le Romen avri anda them, mada te si akana jek aver politikaki partija pe zor. Sja kasavi praksa arakhas vi ando Njamco, ando Švedo haj vi ande Italija. Skora svako djes arakhas ando Kosovo, ando Portogalo, ande Srbija, ande Hrvatska thaj vi ande Poljska rasističko motivirime diskriminacija aj kodja vaj pe sama kataj sastimaski griža, vaj pe sama kataj butji vaj pe sama la edukacijaki thaj vi pe sama la rekrejacijaki.
Kadala daravimaske konstelacije šaj lokhes te peravenas amen, numa amenge del amen sja kodja inke maj but zor thaj motivacija ande amaro maripe pala jek malado thaj patjivalo trajo le Romenge, te aven len le isti šanse kaj si savoren. Anda sja kodja kam žas kurke ka 7. oktombro savora ande amare thema pe vulica, pala amaro dumo si amen vi la Evropako civilno društvo kataj Norveška ži ande Srbija, kata o Portogalo ži ande Poljska, ande Italija Rumunija, Bulgarija thaj ando Ungro kam das muj kethane: «Jek malado thaj patjivalo trajo le Romenge ande Evropa: ROMA PRIDE!». Kethane kam ankeras politikake kidimata thaj kulturake performacije. Kodolasa kam teljaras thaj das dumo e politkaki thaj kulturaki mobilizacija.
Haj vorta kontra kodja so mothon le pesimistura, či kam avel amaro angažmano ivja, te avel akceptirime thaj priznajime o individualno kučimos kodole manušengo, kaj lenge komune već egzistirin de dulmut ande Evropa. Pe institucionalno sama thodja la Evropaki Unija već uni pasur angle: Pala o rodipe la Komisijako thaj i pala o rodipe kata vuni Evropake Parlamentoske membrur, prvo data musaj sas ando berš 2011 te prezentirin sa membronge thema la Komisijake jek «Nacionalno Strategija palaj Integracija le Romengi». O pušipe ašel puterdo, sar šaj te paruven le strategije vareso, bi finasijako thaj bi konkretnone planingosko? Sar te na avel amenge ande godji, ke katka či rodel pe jek čačikani konfrontacija le proplemonca. Jek djela si desja klaro: Bi čačikana konfrontacijako e agresija thaj e diskriminacija našti kam ašaven pe.
Numa kontra sa kadala bimaladimata biandol ande Evropa jek nevi romani elita kaj si la jasni ciljur: Le Rom te aven jekhe vučimaste le gaženca pe sama kata l’ čačimata thaj pe sama kata l’ responsibilimata. Kaća elita formiril pe kata romane žuvla thaj romane murš, formiril pe kata intelektualcur, artistur thaj aktivistur aj či ašel numa pala peste. La si la lake zurale vune ande l’ diverzni romane grupe thaj huladi si pe antrego Evropako kontinento. Voj si jek kotor kata Evropako civilno društvo.
O ROMA PRIDE si iniciatoro thaj ažutimasko mexanizmo palaj Romengi emancipacija. Amari inspiracija las kata ‘k universializmo aj amaro ciljo si e čači integracija le Romengi. Anda kodja realizuil pe ROMA PRIDE paj rig kata civilno društvo, savo si formirime kata organizacije thaj individualni manuša, sajek katar aven.
Kaća integracija či kerel problemo le kulturenge kaj egziztirin či kerel problemo pala identiteto thaj e tradicija, kaj si ande sa pesko barvalo diverziteto jek kotor kat Evropako naslestvo. Integracija, kodja bušel o agor kata rasističko motivirinme mudarimata, o agor kata l’ getura, o agor kata le Romengi stigmatizacija pe politikaki sama, o agor kata jek diskriminacijaki legislacija thaj o agor kata «ekstra regulacije» save aresen ande praksa vorta le Romen, sarpo eksemplo le «ekstra regulacije» kata Schengen, kaj ograničin o slobodno phirimos ande Evropa. Integracija, kodja bušel e klaro dekonstrukcija kata prerasude. Integracija bušel, te ašavel pe e diskriminacija pe butjako thaj bešimasko marketo, te ašavel pe e segregacija ande škole. Integracija, kodja bušel te priznajil pe o individualno thaj nacionalno responsibiliteto aj vorta ande kadala thema, kaj sas phangle le Njamcosa pe vrjama kata dujto ljumako maripe.
Te žas vuni pasur maj angle pe sama kata totalno integracija savore manušengi ando evropako društvo thaj vi pe sama kataj patjiv thaj pala isti čačimata pala savore manuša pe antrego Evropako kontinento kam phiras ka 7. oktombro ande antrego Evropa kethane pe vulica: Pala jek malado thaj patjivalo trajo le Romenge, pala ROMA PRIDE!
Benjamin Abtan, Generalno Sekretari European Grassroots Antiracist Movement – EGAM, thaj:
Albanija: Aldo Merkoci, Prezidento Mjaft ! Movement, thaj Adriatik Hasantari, Prezidento Roma Active
Austrija: Claudia Schäfer, Generalni Sekretari ZARA, Alexander Pollak, Spikeri SOS Mitmensch, thaj Andrea Härle, Egzekutivno Direktori Romano Centro
Bosna & Herzegowina : Alma Masic, Direktori Youth Initative for Human Rights
Bulgarja: Krassimir Kanev, Presedniko Helsinki Committee, thaj Deyan Kolev, Direktori Amalipe
Čexo: Anna Šabatová, Presedkinja Helsinki Komitees, thaj Jarmila Balážová, Presedkinja Romea
Denmark: Anne Nielsen, Presedniko SOS mod racism, thaj Ferdi Sabani, Direktori Roma Forzning i Danmark
Finska: Janette Grönfors, Koordinatori Rasmus, Membro Nevo Drom
Francuzo: Cindy Léoni, Prezidentkinja SOS Racisme, und Alain Daumas, Prezidento French Union of Gypsy Associations
Grecija: Ahmed Moawia, Koordinatori Greek Forum for Migrants
Italija: Angela Scalzo, Prezidentkinja SOS Razzismo, thaj Olga Bala, Prezidentkinja Partita Romilor
Kosovo: Raba Gjoshi, Direktori Youth Initiative for Human Rights, thaj Osman Osmani, Direktori Initiativa 6
Hrvatska: Mario Mazic, Direktori Youth Initiative for Human Rights
Latvija: Sigita Zankovska-Odina, Scientistkinja Latvian Center for Human Rights
Moldavija: Nicolae Radita, Presedniko Roma National Center
Montenegro: Boris Raonic, Presedniko Civic Alliance, thaj Teuta Nuraj, Prezidentkinja Nacionalni Savjet Roma i Egipcana
Njamco: Serdar Yazar, Bordosko membro Türkische Union in Berlin-Brandenburg (TBB)
Norvego: Kari Helene Partapuoli, Direktori Antirasistisk Senter
Poljska: Kasia Kubin, Direktori Foundation Forum for Social Diversity, Paula Sawicka, Prezidentkinja Open Republic Association, thaj Roman Kwiatkowski, Prezidento Roma People Association in Poland
Portugalo: Bruno Gonçalves, Vice-Prezidento Centro de Estudios Ciganos
Rumunija: Marian Mandache, Egzekutivno Direktori Romani Criss
Russija: Svetlana Gannushkina, Presedkinja Migration Rights Network of Memorial
Slovakija: Irena Bihariova, Presedkinja Ludia proti rasizmu
Srbija : Maja Micic, Direktori Youth Initiative for Human Rights thaj Jovana Vukovic, Koordinatori des Regional Centre for Minorities
Švedo: Mariam Osman Sherifay, Presedniko Centrum mot Rasism
Turkija: Selcuk Karadeniz, Presedniko Roma Youth Association, thaj Cengiz Algan, Durde !
Ukraina: Zola Kundur, Presedkinja Roma women fund Chiricli
Ungro: Janos Farkas, Presedniko Government of the Roma minority of Gyongyospata, thaj Erika Muhi, Direktori NEKI
